Dirigent: Damijan Kolarič
Člani orkestra:
pikolo: Vake Simona; flavte: Čivre Katarina, Lukovnjak Urška, Luthar Urška, Sušek Gabrijela, Mlakar Rebeka, Zver Mihaela, Zinrajh Eva, Božič Darja, Pečenik Nuša, Turk Janja, Škrilec Aleksandra; oboe: Kukovič Astrid, Mihev Eva; Es- klarinet: Rogina Jure; klarineti: Turin Lovro, Škvorc Nives, Kurbos Urban, Banovič Luka, Praprotnik Kaja, Mlinarič Tjaša, Lesjak Domen, Lešnik Jure, Brglez Petra, Godec Katja, Car Dominik, Pernarčič Tibor, Kraner Vladimir; alt klarinet: Kapun Simon; bas klarinet: Petrič Grajfoner Sebastjan; fagoti: Atanasov Veselin, Kirbiš Mihael; alt saksofoni: Razdevšek Aljaž, Fekonja Sašo; tenor saksofoni: Lebar Tilen, Korpar Niko; bariton saksofon: Zver Gregor; francoski rogovi: Šnofl Timotej, Akif Sarah, Dvoršak Boris, Rakovič Dejan; korneti: Tement Matjaž, Vilar Tadej; trobente: Remšak Anže, Kurbos Urška, Postružnik Tadej, Neuvirt Tina, Pokeržnik Leon, Gobec Primož, Krajnc Anže, Tratnjek Nejc, Čonč David, Tušek Blaž; pozavne: Švagan Mihael, Vizjak Bogdan, Kapun Renato, Šnofl Silvester; baritoni: Sadek Lovro, Merc Nejc; tube: Juhart Martin, Vegelj Uroš; kontrabas: Furek Marko; tolkala: Bajde Martin, Novak Tajana, Ritlop Dejan, Hojsak Antonijo, Črešnik Matic, Čonč Aleksander.
Koncert v čast Dneva državnosti
Spored:
Stanko Premrl (1880–1965): Slovenska himna
Alfred Reed (1921–2005): The Hounds of Spring, koncertna uvertura
Jan Van der Roost (1956): Spartacus, simfonična pesnitev
Alex Poelman (1981*): Dan D
Alain Crepin (1954*): Atmospheres
Alfred Reed (1921–2005): Armenski plesi (1. del)
Alfred Reed spada z več kot dvestotimi izdanimi deli (skladbe za pihalne sestave, zbore in komorne zasedbe) med najplodnejše in najpogosteje izvajane ameriške skladatelje. Obiskoval je Juilliard School of Music, kjer je študiral pri Vittoriu Giannini. Leta 1953 je postal dirigent Baylor Symphony Orchestra na Univerzi Baylor v Teksasu. Njegovo znanstveno delo Rhapsody for Viola and Orchestra pa je bilo nagrajeno z nagrado Luria Prize. Koncertno uverturo The Hounds of Spring za pihala je Reed napisal leta 1980, inspiriran z delom Atalanta in Calydon (1865) kontroverznega viktorijanskega pesnika Algernona Charlesa Swinburna. Swinburnova pesnitev je delo v slogu antične grške tragedije v preobleki tedanjega sodobnega angleškega verza. Skladatelj je v svoji kompoziciji želel zajeti dualizem elementov pesmi: zanos mladostne živahnosti in nedolžnost nežne ljubezni. Delo je bilo naročeno in posvečeno John L. Forster Secondary School Concert Band of Windsor, Ontario, Canada, in direktorju, Geraldu A. N. Brownu. Svetovno premiero je skladba doživela v Windsorju leta 1980, pod vodstvom samega skladatelja.
Belgijski skladatelj Jan van der Roost je študiral glasbeno zgodovino, teorijo in pozavno na Lemmensinstituut in Leuven (Louvain). Študij je nadaljeval na Kraljevem konservatoriju v Gentu in na Kraljevem flamskem konservatoriju v Antwerpnu. Napisal je okoli 90 del pretežno za pihalne in trobilne orkestre. Simfonična pesnitev Spartacus je glasbena pripoved o Spartakovem življenju. Zgodba je razdeljena na tri dele, kjer ima vsak del svoj melodični material. Prvi del govori o izvoru sužnjev, drugi obuja spomine na veliko Spartakovo ljubezen in tretji opisuje upor sužnjev proti Rimljanom.
Nizozemski skladatelj Alex Poelman, je s sedmimi leti začel igrati rog v lokalnem Pihalnem orkestru. Po srednji šoli je študiral računalnštvo na Univerzi v Twenu. Med študijem je bil aktiven član v študenskega pihalnega orkestra Twente v Nacionalnega nizozemskega pihalnega orkestra mladih. Že med študijem je začel skladati glasbo za male ansamble in aranžiral nekaj del za pihalni ansambel. S svojo prvo simfonijo Sedem čudes starega sveta (The Seven Wonders of the Ancient World), je požel velik uspeh širom po svetu. Delo je posnel Nizozemski vojaški orkester pod vodstvom Norberta Nozya, prvi trije deli njegove prve simfonije pa so še vedno del obveznega tekmovalnega programa na tekmovanjih nizozemskih pihalnih orkestrov. Po prvi simfoniji so nastala še druga pomembna dela: Ivana Orleanska (Jeanne d’Arc), Ostržek (Pinocchio), Teoforos (Theophoros) in zelo impresivna skladba dan D (D-day), ki opisuje zgodovinski dan (začetek velike ofenzive v Normandiji, 6. junija 1944). Delo niza asociacije: na zamegljene bregove, strah, paniko, napad, puške, žrtve …, s katerimi so se soočali zavezniški vojaki. Skladba doseže svoj vrhunec v zaključnem koralu.
Vsestranski belgijski glasbenik Alain Crepin je študiral saksofon pri François Danneels in komorno glasbo na Royal Brussels Conservatory of Music. Z odliko je zaključil tudi študij harmonije in kontrapunkta ter poleg tega študiral še orkestracijo. Sedaj poučuje saksofon na bruseljskem Kraljevem konservatoriju za glasbo in orkestracijo ter dirigiranje na Esch-sur-Alzette konservatoriju za glasbo (Grand Duchy of Luxemburg). Kot solist in skladatelj je posnel okoli 60 zgoščenk. Sodeloval je tudi z zelo znanimi saksofonisti na European Saxophone Days v Dinant-u leta 1990, na World Saxophone Congresses v Minneapolisu (2003) in Ljubljani (2006). Napisal je vrsto del za pihalni orkester kot tudi instrumentalnih, solističnih del s spremljavo klavirja. Njegovo delo Atmospheres sestavljajo trije med seboj povezani stavki oz. razpoloženja: Napetost (Tension), Vedrina (Serenity) in Opojnost (Intoxication). Prvi stavek je bogat z ritmičnimi efekti in spreminjajočimi se zvočnimi barvami orkestra, kar ustvarja precejšno napetost. Sprostitev prinese počasen, miren drugi stavek z ritmičnim ostinatom v trobilih in nostalgično melodijo v oboi. Značilnost subtilnega tretjega stavka je nenehno prekinjanje osrednje teme s kromatičnimi odseki. V codi, skladatelj osvetljuje delo z različnih aspektov s pomočjo tematskih celic uporabljenih v skladbi.
Naslednje koncertno delo ameriškega skladatelja Alfred-a Reed-a so Armenski plesi (Armenian Dances). Delo je suita v štirih stavkih. Prvi stavek suite izpolnjujejo Armenski plesi (1. del), medtem ko Armenski plesi (2. del) obsegajo ostale tri stavke. Zgradbo vsakega posameznega stavka suite sestavljajo armenske ljudske pesmi iz zbirke armenskega etnomuzikologa Soghomona Gevorkija (Gevorkeviča) Soghomonjana - Komitasa Vardapeta (1869–1935). Prvi del Suite je skladatelj končal poleti 1972, prvič pa je bila izvedena 1973 s simfoničnim orkestrom University of Illinois. Delo je posvečeno dr. Harryu Begianu. Prvi stavek vključuje pet, po karakterju in tempu različnih armenskih ljudskih pesmi (Tzirani Tzar; Gakavi Yerk; Hoy, Nazan Eem; Alagyaz in Gna, Gna).
Damijan Kolarič je dirigent in umetniški vodja Pihalnega orkestra SGBŠ Maribor od leta 2004. Glasbeno pot je začel na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Študij je nadaljeval na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je diplomiral iz klarineta na solistični in pedagoški smeri z odlično oceno pri prof. Jožetu Kotarju. Svoje dirigentsko znanje nadgrajuje v razredu nizozemskega mojstra Jana Cobera. Veliko koncentira komorno in solistično po Sloveniji in izven (Cleveland, Pitshburg, Toronto, Frankfurt, Hannover, Graz itd.) Je tudi dirigent Pihalnega orkestra Duplek s katerim je v letu 2007 osvojil dve prvi nagradi na državnih tekmovanjih. Od leta 1998 deluje kot profesor klarineta, bas klarineta, saksofona in komorne igre na Srednji glasbeni šoli v Mariboru. Njegovi dijaki so prejemniki priznanj in nagrad na tekmovanjih. Posveča se tudi komponiranju in aranžiranju različnih glasbenih zvrsti ter deluje kot član strokovnih žirij na različnih glasbenih tekmovanjih in festivalih.
Pihalni orkester Srednje glasbene in baletne šole - Umetniške gimnazije Maribor deluje od leta 1964, ko ga je ustanovil prof. Drago Lorbek. Zaradi vsakoletne menjave članov so pred dirigenti izjemno zahtevni izzivi. V letih delovanja je orkester dosegel številne uspehe: leta 1970 1. nagrada in zlata medalja na svetovnem tekmovanju na Nizozemskem-Kerkrade (dir. Stane Jurgec), leta 1981 1. nagrada z odličjem na mednarodnem tekmovanju v Nemčiji-Erlangen (dir. Stane Jurgec). Na republiških in zveznih tekmovanjih učencev in študentov glasbe je orkester dosegel številna visoka priznanja in nagrade, na zadnjem tovrstnem tekmovanju leta 1990 v Beogradu je dosegel 99,66 točk in prvo nagrado (dir. Alenka Bervar). V samostojni Sloveniji se orkester udeležuje tekmovanj slovenskih godb-2001 in 2002 v IV. oz. III. težavnostni stopnji Zlata plaketa s posebnim priznanjem, leta 2003 v II. kat. Zlata plaketa. (dirigent Dušan Remšak). Od leta 2004/2005 orkester vodi prof. Damijan Kolarič. Vsako leto izvede več koncertnih nastopov v Mariboru in po vsej Sloveniji ter snema za RTV Slovenija. V pripravi je izdaja zgoščenke s posnetki sezone 2007/08. Leta 2008 je orkester kot študijski ansambel sodeloval na državnem seminarju za dirigente slovenskih godb. Umetniški vodja seminarja in glavni predavatelj je bil Jan Cober, aprila letos se je orkester udeležil velikega mednarodno tekmovanje »Flicorno d'Oro v Riva del Garda v Italiji, kjer je v najvišji – koncertni kategoriji dosegel 3. nagrado.
