Lutkovna predstava
Režija: Nace Simončič
Postavitev z novo zasedbo: Peter Dougan
Nastopajo: Asja Kahrimanović, Svetlana Makarovič, Breda Hrovatin, Mojca Klemenčič, Peter Dougan, Jernej Slapernik/Marko Velkavrh, Bojan Maroševič, Nace Simončič
Vodja predstave: Zvone Urbič / Lojze Sedovnik
Likovna zasnova: Jaka Judnič
Luč: Miran Udovič / Božo Miler
Glasba: Svetlana Makarovič
Glasbena priredba: Lado Jakša
Odrski delavec: Slavko Milošič
Lutkovno gledališče Ljubljana
Mala siva miška se je nekega dne znašla iz oči v oči z mačko, ki je bila tako presenečena, da ji je ušla kletvica »sapramišnazaj«. In tako je dobila Sapramiška svoje ime. In potem je imela rojstni dan in ji je teta Grizelda podarila tri prekrasne lešnike. In potem se ji je zlomil tisti nesrečni »vob« in je morala kljub prijazni »pomoči« veverice in žabe Regice obiskati zobozdravnika, doktorja Detla. Tako je prišla v zgodovino kot prva miška, ki je zbrala toliko poguma, da je sedla na zobozdravniški stol. In postala je slavna doma in po svetu.
»Prav majhna je ta miška, veliko nje gorje,
kako naj ga prenese to drobceno srce?
Ne puščajmo je same, vse miške iz Ljubljane
in še iz drugih krajev, vsakdo naj jo obišče:
vabimo vas v ljubljansko lutkovno gledališče!«
Tako je ob besedilu za svojo novo lutkovno igro leta 1986 zapisala Svetlana Makarovič. In navalile so male in velike miške, človeški mladički in odrasli človeki (kakor pravi Svetlana). Bili so navdušeni nad Sapramiško – ona pa nad njimi.
Kaj vse je Sapramiška doživela v svojem razburljivem mišjem življenju! Potepala se je po Belorusiji, Nemčiji, Portugalski, Braziliji, Venezueli, Islandiji, kar po dvakrat je obiskala Japonsko, Južno Korejo, Pakistan in Mehiko, večkrat je skočila tudi k sosedom v Italijo, Avstrijo, Hrvaško in še kam … S svojo sapramiščino se je imenitno sporazumevala z otroki na vseh koncih sveta – čeprav ji je, resnici na ljubo, včasih pomagala teta Grizelda tudi v kakšnem drugem jeziku, celo v kitajščini in japonščini. Po svetu je krasno in zanimivo in zabavno in fino in sploh, in naša Sapramiška je našla cel kup novih prijateljev, ampak …
»Povsod je lepo, doma je pa najlepše!« pravi star mišji pregovor. Naša miška se s tem zelo strinja. Če jo je kje daleč zgrabilo domotožje, je vedno pomislila na to, da se v domači dvorani otroške oči še posebej lepo svetijo. Seveda pa rada obiskuje otroke tudi po drugih slovenskih krajih, saj jo povsod pričakujejo z odprtimi očmi in ušesi. Kadar ji je hudo, so ji vedno pripravljeni pomagati in jo spodbujati. Zato je trdno odločena, da bo še dolgo vztrajala v njihovi družbi.
Rekorderka Sapramiška je leta 2005 praznovala tisočo ponovitev svoje predstave in je doslej doživela že preko 1200 ponovitev! Ta preprosta pravljica je med otroki izredno priljubljena. Njena privlačnost je predvsem v besednih igrah in poigravanjih, v jeziku, ki je zelo blizu najmlajšim bralcem in gledalcem. Za to je »kriva« predvsem njena avtorica Svetlana Makarovič, ki ima izreden posluh za duhovit klepet z otroškim občinstvom, zato je predstava hitro našla skupni jezik tudi z gledalci na gostovanjih po svetu.
